Čeprav se promovirajo kot način varčevanja z gorivom in omejevanja emisij izpušnih plinov, lahko Eco Driving v pretirano konservativni obliki prispeva k prezgodnji obrabi mnogih ključnih komponent motorja. Nasprotno od navidezne logičnosti pogonski agregati – še posebej sodobni – niso zasnovani za nenehno vožnjo “na prostem teku” in pri najnižjih možnih vrtljajih.

Kaj je Eco Driving?

Eco Driving je nabor tehnik, katerih cilj je zmanjšati porabo goriva in omejiti negativen vpliv vožnje na okolje. V okviru tega se priporoča med drugim:

• vožnja s stalno hitrostjo in izogibanje nenadnim pospeškom,
• čim hitrejši prehod na višje prestave – pogosto že pri 1500–2000 vrt./min,
• izogibanje visokim vrtljajem motorja,
• zaviranje z motorjem in predvidevanje prometne situacije z veliko prednostjo,
• minimiziranje dela na prostem teku in nepotrebnih ustavljanj.

Čeprav imajo nekatera od teh načel tehnično in ekonomsko upravičenje, lahko pretirano striktno upoštevanje privede do vrsta eksploatacijskih težav – še posebej pri turbo agregatih in tistih z neposrednim vbrizgom.

Nizki vrtljaji = visoko tveganje

Stil vožnje, ki temelji na vzdrževanju zelo nizkih vrtljajev motorja pri veliki obremenitvi, privede do vrsta neugodnih tehničnih pojavov. To se še posebej nanaša na sodobne agregate, ki delujejo z velikimi pritiski in ozko toleranco.

1. Povečanje mehanskih obremenitev in tveganje detonacijskega gorenja

Delo na nizkih vrtljajih pod veliko obremenitvijo, značilno za Eco Driving, povzroča povečanje pritiska gorenja v cilindרih, ki ga ne kompenzira ustrezna hitrost vrtenja. Posledica je lahko pojav detonacijskega gorenja, torej nekontroliranega vžiga gorivno-zračne mešanice. Pri agregatih z neposrednim vbrizgom bencina je še posebej težko nadzorovati trenutek vžiga, kar izpostavlja batno-klike mehanizem ekstremnim obremenitvam. Sčasoma lahko to privede do izgoretja dnišč batov, pospeševane obrabe ležajev in mikro razpok v glavi ali bloku.

2. Nepopolno gorenje mešanice in sajanje v sesalnem traktu

Pretirano nizki vrtljaji so povezani z majhnim odpiranjem dušilne lopute in šibkim vrtinčenjem mešanice, kar spodbuja nepopolno gorenje goriva. Pri agregatih z neposrednim vbrizgom bencina to rezultira v odlaganje saje na sesalne ventile, kolektor in kanale. Saja omejuje pretok zraka, poslabšuje zmogljivosti in privede do neenakomerne delovanja motorja, sčasoma pa lahko privede do izgoretja ventilov ali poškodb senzorjev v sesalnem sistemu.

3. Zamašitev filtra trdnih delcev (DPF)

Dizelski motorji zahtevajo dovolj visoko temperaturo izpušnih plinov, da lahko pride do učinkovite regeneracije DPF filtra. Eco Driving – še posebej v mestu – naredi izpušne pline preveč hladne, cikel regeneracije pa se prekine ali se ne sproži. Posledično se trdni delci kopičijo v filtru, ki se postopoma zamaši. To rezultira v padec moči, povečano porabo goriva, prižig kontrolne lučke motorja in potrebo po dragi regeneraciji ali zamenjavi filtra.

4. Pretirano obremenjevanje dvomase zamašnjaka

Mnogi vozniki, ki uporabljajo Eco Driving, se izogibajo znižanju prestav, ker računajo na elastičnost motorja pri nizkih vrtljajih. Takšni delovni pogoji ustvarjajo močne torzijske vibracije, ki se prenašajo na dvomasi zamašnjak. Njegovi dušilci vibracij so pretirano obremenjeni, kar privede do nastanka zračnosti in končno do poškodbe celotnega mehanizma. Simptomi so med drugim trkanje pri zagonu, trzanje med prestavljanjem in značilno ropotanje med delovanjem na prostem teku.

Motorji potrebujejo poln delovni obseg

Sodobni pogonski agregati, tako bencinski kot dizelski, so zasnovani za delo v širokem obsegu obremenitev in hitrosti vrtenja. Redna uporaba višjih vrtljajev (npr. 2500-4000 vrt./min) v nadzorovanih pogojih ne škoduje, temveč celo omogoča motorju, da izgoreva sajo, posuši izpušni sistem in vzdržuje pravilno temperaturo motornega olja.

Pretirano varčna vožnja rezultira v nezadosten pritisk v mazalnem sistemu, redčenje olja z gorivom in kopičenje vlage v sesalnem in izpušnem sistemu, kar dolgoročno privede do pospeševane obrabe elementov.

Navidezno varčevanje

Čeprav Eco Driving omogoča realno zmanjšanje porabe goriva tudi za 10–20%, lahko dolgoročno poveča stroške obratovanja avtomobila. Poškodbe takšnih elementov kot so turbokompresor, DPF filter, sistem recirkulacije izpušnih plinov (EGR), ventili ali dvomasi zamašnjak ustvarjajo stroške, ki dosežejo nekaj, včasih pa tudi desettisoč evrov.

Varčevanje z gorivom je torej iluzorno, če je treba v perspektivi 80–120 tisoč km zamenjati več dragih komponent motorja ali njegove opreme.

Kako voziti razumno?

Stil vožnje mora biti prilagojen konstrukciji motorja in pogojem njegovega delovanja. Eco Driving ne sme biti škodljiv, če se uporablja prožno in zavestno:

• ne smemo se izogibati znižanju prestav – motor, ki dela pri 1800–2500 vrt./min v mestnem režimu, običajno dela najučinkoviteje,
• vredno je enkrat na nekaj dni dinamično pospešiti in “prepihniti” motor,
• na cesti, še posebej pri obremenitvi, ne smemo preveč spustiti vrtljajev – še posebej pri dizelskih z DPF,
• ključnega pomena je pravilna temperatura olja – vožnja pod 2000 vrt./min na nesegretem motorju je preprost način za njegovo obrabo.

Eco Driving, ki se uporablja mehanično in brez razmisleka, lahko naredi več škode kot koristi. Sodobni motorji zahtevajo razumno eksploatacijo, ne pa obsesivnega izogibanja vrtljajem. Največje varčevanje je podaljšanje trajnosti komponent, to pa se doseže ne s pretirano “dušenjem” motorja, temveč z njegovo zavestno uporabo v polnem delovnem obsegu.