Logistični centri in skladišča distributerjev avtomobilskih delov so mesta, kjer zaposleni vsak dan opravijo na stotine ponavljajočih se opravil, povezanih s prenašanjem, komplementiranjem in nalaganjem blaga. Po mnenju Würth Slovenija je ena od rešitev, ki lahko zmanjšajo obremenitev fizičnih delavcev, pasivni eksoskeleti, ki podpirajo delo mišic in hrbtenice.

Naprave tega tipa se vse pogosteje pojavljajo v industriji, logistiki in avtomobilskem sektorju. Njihova naloga ni nadomeščanje človeka, temveč zmanjševanje obremenitev, ki nastajajo pri pogostem sklanjanju, dviganju težkih predmetov ali delu z rokami dvignjenimi nad glavo.

– Zunanji eksoskeleti, znani pod imenom »nosljivi roboti«, pridobivajo na priljubljenosti kot resnično orodje podpore. Uvedeni model Ottobock IX Back Air kaže, da tehnologija, ki se je še nedavno povezovala z znanstvenofantastičnimi filmi, postaja vsakodnevno delovno orodje inženirjev, skladiščnikov in monterjev, – pravi Ewa Paprocka, vodja produktov Würth.

Po mnenju proizvajalca imajo skladišča in distribucijski centri posebej velik potencial za uporabo te tehnologije. Zaposleni se tam pri komplementiranju naročil večkrat sklonijo, dvigajo pakete s tal ter sodelujejo pri nalaganju in razlaganju dostav. V takšnih primerih naj bi eksoskeleti razbremenili ledveni del hrbtenice in zmanjšali utrujenost med večurnim delom.

Würth opozarja tudi na uporabo v avtomobilskem sektorju. Eksoskeleti lahko podpirajo mehanike in delavce v proizvodnji pri montaži težkih sklopov ali pri opravljanju del, ki zahtevajo dolgotrajno dviganje rok.

Podjetje ponuja dve osnovni vrsti naprav. Model IX Back Air je namenjen delom, povezanim z dviganjem in prenašanjem bremen, medtem ko IX Shoulder Air podpira delo, ki se opravlja na višini ramen in nad glavo – na primer pri montaži inštalacij ali servisnih delih.

– Fizični delavci v Sloveniji vsak dan skupaj dvignejo na tisoče ton blaga. Eksoskelet iz linije Ottobock tehta skoraj tri kilograme, ne potrebuje zunanjega napajanja in ga je mogoče obleči v nekaj sekundah. Za sodobnega menedžerja naložba v takšno rešitev ni strošek, temveč poslovna kalkulacija – manj bolniških, večja produktivnost in močan argument pri zaposlovanju novih delavcev, – poudarja Ewa Paprocka.

Po besedah Würtha lahko razvoj tovrstnih rešitev posebej pomemben za panoge, ki se že leta soočajo s pomanjkanjem delovne sile in naraščajočimi stroški bolniških odsotnosti. To velja tudi za avtomobilsko logistiko, kjer ergonomija dela postaja vse pomembnejši element organizacije sodobnih skladišč.