Strategije distributerjev, ki temeljijo na zasebnih blagovnih znamkah, prinašajo v Srednji in Vzhodni Evropi skrajno različne rezultate. Najnovejši podatki kažejo, da medtem ko poljski ali češki mehanik brez napak prepozna izdelke, označene z znamko veleprodajnika, njegov kolega iz Bolgarije ali Estonije pogosto sploh ne ve za njihov izvor.

Zavedanje o tem, ali je določen izdelek zasebna blagovna znamka distributerja ali neodvisnega proizvajalca, je ključno za razumevanje delovanja trga nadomestnih delov. Analiza odgovorov na vprašanje o poznavanju zasebnih znamk ključnih dobaviteljev razkriva, da trg SVE ni enoten. Nasprotno — soočamo se z mozaikom trgov z diametralno različno stopnjo informiranosti in nasičenosti z izdelki zasebnih blagovnih znamk.

Poljska določa standarde v regiji

Poljski trg avtomehaničnih servisov izstopa na ozadju vse Srednje in Vzhodne Evrope z izjemno visoko ravnjo ozaveščenosti o izdelkih. Kar devet od desetih anketiranih mehanikov na Poljskem izjavlja, da zna prepoznati zasebno blagovno znamko svojega distributerja. Pomembno je, da je 40 % vseh anketirancev iz Poljske tega »popolnoma« prepričanih, nadaljnjih 50 % pa svoje znanje opisuje kot »prej« zanesljivo. Ta rezultat presega povprečje celotne raziskovane regije, kjer skupni delež pritrdilnih odgovorov znaša 78 %.

Ti podatki dokazujejo, da so poljski distributerji opravili ogromno delo pri pozicioniranju svojih blagovnih znamk, ki jih servisi danes dojemajo kot popolnoma prepoznaven in pregleden element tržne ponudbe.

Podobni so rezultati iz Češke in Slovaške. Velika večina naših južnih sosedov zna prepoznati zasebne blagovne znamke — le zanemarljiv odstotek je priznal, da ne pozna izvora teh izdelkov.

Baltski vodja in negotovi sosedje

Ob pogledu na severni del raziskovanega območja si posebno pozornost zasluži Litva. Ta trg se odlikuje z najvišjim indeksom gotovosti v celotni primerjavi. Skoraj 70 % litovskih mehanikov odločno potrjuje, da zna identificirati zasebne blagovne znamke. Podobni rezultati so zabeleženi tudi v Latviji, čeprav je tam delež mehanikov, ki prepoznavajo zasebne znamke, nekoliko nižji. Bistveno večji kontrast je opazen v skupini anketirancev iz Estonije — na tem trgu skoraj polovica anketirancev praviloma ne zna določiti zasebnih znamk distributerjev.

»Rezultati raziskave potrjujejo trend, ki ga opažamo pri vsakodnevnem delu servisov — naraščajočo prepoznavnost zasebnih blagovnih znamk distributerjev, zlasti na trgih, kot so Poljska, Češka ali Madžarska. Za servise to pomeni večjo odprtost strank do izdelkov z dobrim razmerjem med kakovostjo in ceno, hkrati pa narašča pomen izobraževanja in pregledne komunikacije za gradnjo zaupanja v te znamke. Nižja prepoznavnost v baltskih državah kaže na potencial za nadaljnji razvoj in informacijske dejavnosti.« — Jacek Adamus, vodja Oddelka za sodelovanje s servisi, INTER-TEAM Sp. z o.o.

Jug, poln kontrastov

Največje nesorazmernosti so vendarle vidne v južnem delu regije SVE. Po eni strani imamo Madžarsko in Romunijo, kjer kar 90 % anketirancev navaja, da prepoznava zasebne blagovne znamke. Po drugi strani pa na zemljevidu izstopa Bolgarija, ki je v tej raziskavi dosegla najslabše rezultate — skoraj polovica anketirancev iz te države ne zna identificirati zasebnih znamk svojih dobaviteljev.

Predstavniki Hrvaške in Slovenije se uvrščajo v povprečje celotnega območja. Večina mehanikov zna določiti izvor zasebnih znamk, vendar pa jih približno četrtina teh izdelkov ne bi pravilno identificirala.

»Zgornji podatki vodijo do zaključka, da strategija uvajanja zasebnih blagovnih znamk zahteva prilagoditev lokalni specifiki. Model, ki se je obnesel na Poljskem ali Češkem, kjer sta izobraževanje in ozaveščenost na najvišji ravni, ne deluje nujno v Bolgariji ali Estoniji, kjer ti izdelki servisom še vedno ostajajo anonimni ali slabo prepoznavni.« — Alfred Franke, predsednik Skupine MotoFocus.pl

Metodologija raziskave

Raziskavo, na podlagi katere je bil pripravljen ta članek, je izvedel portal MotoFocus.eu v obliki spletnega intervjuja (CAWI) med predstavniki avtomehaničnih servisov iz regije SVE. V anketi je sodelovalo 2605 anketirancev iz 11 držav: Poljske, Madžarske, Češke, Slovaške, Slovenije, Estonije, Latvije, Litve, Bolgarije, Hrvaške in Romunije.