V sektorju proizvajalcev avtomobilskih delov se kopičijo resne težave. Naraščajoča negotovost in močan finančni pritisk silita vse več proizvajalcev, da pričakujejo izgube v prihodnjem obdobju. Raziskava, ki jo je izvedla CLEPA, razkriva obseg problema.

foto: unsplash.com

Dobičkonosnost na robu izplačljivosti

Kar 76 % dobaviteljev pričakuje, da bo njihova dobičkonosnost leta 2026 nižja od 5 % — to pa je raven, ki velja za absolutni minimum za ohranjanje naložb in nadaljnji razvoj. Še jeseni 2025 je takšen scenarij predvideval 70 % podjetij, kar kaže, da se razmere v panogi slabšajo.

Zaskrbljujoča je skupina podjetij, ki se pripravljajo na dejanske izgube. Že 24 % podjetij predvideva, da bo njihova marža padla pod -1 %. Za primerjavo — pred nekaj meseci je bil ta delež 15 %. To pomeni, da danes vsako četrto podjetje v avtomobilskem sektorju načrtuje prihodnje leto s predpostavko kriznega — in ne zgolj previdnostnega — scenarija.

Kot odgovor na naraščajoče stroškovne pritiske podjetja začenjajo krčiti tisto, kar se ne izplača več. Okoli 73 % dobaviteljev je že spremenilo svoj produktni portfelj ter se osredotočilo na področja, ki veljajo za perspektivna — predvsem elektrifikacijo in programske rešitve. Hkrati se s trga postopoma izrivajo standardne komponente z nizkimi maržami, za katere je v trenutnih razmerah vse težje najti poslovno utemeljitev.

Novi viri prihodkov zunaj avtomobilskega sektorja

Spreminja se ne le obseg težav, temveč tudi način, kako jih podjetja poskušajo prebroditi. Že 40 % dobaviteljev povečuje svojo prisotnost v sektorjih zunaj avtomobilske industrije in išče nove vire prihodkov zunaj tradicionalnega automotive trga.

Tehnologije, razvite prvotno za avtomobile, vse pogosteje najdejo uporabo tudi v drugih industrijskih panogah, vključno z obrambnim sektorjem. Za mnoga podjetja to danes ni toliko razvojna usmeritev kot strategija preživetja — način, da se v obdobju upočasnitve ohranijo proizvodnja, kompetence in delovna mesta.

O obsegu izzivov govori Benjamin Krieger, generalni sekretar CLEPA. Kot poudarja, se evropski dobavitelji v avtomobilskem sektorju danes soočajo s krizo dobičkonosnosti, ki zahteva takojšnje in pragmatične ukrepe.

Benjamin Krieger: »Ta gospodarska nestabilnost je prisilila k nenadnemu preobratu. Diverzifikacija v sorodne sektorje bi morala biti začasni, taktični ukrep za zaščito delovnih mest in naše industrijske baze. Uvedba Industrial Accelerator Acta je danes pomembnejša kot kdaj koli prej. V trenutnem geopolitičnem kontekstu bi morala strateška avtonomija postati takojšnja politična in industrijska prednostna naloga.«

Regulativa bo določila smer sprememb

CLEPA poudarja, da brez sprememb na regulativni ravni pritisk na industrijo lahko še naprej narašča. V ozadju ostajajo izzivi, povezani s podnebno politiko, naraščajoča globalna konkurenca ter vprašanja varnosti dobavnih verig. Ob ohranjanju trenutnih trendov bi lahko v prihodnjih letih prišlo do izrazitih strukturnih sprememb, vključno s trajnim preselitvijo dela proizvodnih zmogljivosti zunaj Evrope.

Tomasz Bęben, predsednik Združenja distributerjev in proizvajalcev avtomobilskih delov (SDCM) ter član upravnega odbora CLEPA: »Podjetja v avtomobilski industriji so zdaj v težkem položaju in razvidno je, da se osredotočajo predvsem na preživetje v neposredni prihodnosti. Del njih izkorišča ta trenutek za ureditev poslovanja in umik iz najmanj dobičkonosnih segmentov. Dolgoročno bi to lahko okrepilo panogo, čeprav danes pomeni težke odločitve.«

Dodaja, da jim diverzifikacija zunaj avtomobilskega sektorja lahko pomaga stabilizirati razmere, ne bo pa rešila težav celotnega trga. »Ključna bosta tempo stabilizacije trga in smer regulativnih odločitev v Evropi,« poudarja Tomasz Bęben.

Ali bo evropska avtomobilska industrija uspela obnoviti svojo konkurenčnost ali pa bodo trenutne turbulence postale začetek globlje preobrazbe celotnega sektorja? Eno je gotovo — čas za odločitve se izteka.