Aprila letos je Svet EU sprejel skupno stališče glede spremembe uredb 883/2004 in 987/2009 o usklajevanju sistemov socialne varnosti. Dober mesec pozneje so predstavniki devetih ključnih transportnih organizacij naslovili na oblasti EU poziv za takojšnjo ustavitev te reforme. Preverjamo, zakaj se ta šteje za grožnjo državam Srednje in Vzhodne Evrope.

Kaj se spreminja – ključne predpostavke spremembe

Novi predpisi razširjajo definicijo pluriactivity. V kontekstu predpisov EU o usklajevanju sistemov socialne varnosti to pomeni situacijo, v kateri določena oseba opravlja delo ali vodi dejavnost v več kot eni državi članici EU hkrati ali v bližnjem časovnem obdobju.

Sprememba predvideva, da bo voznik, ki dela v različnih državah, podrejen sistemu zavarovanja tam, kjer ustvarja največji dohodek, in ne tam, kjer ima sedež prevozno podjetje. V praksi to pomeni, da je lahko prevozno podjetje obvezano plačevati prispevke v drugi državi (npr. v Nemčiji, na Nizozemskem ali v Belgiji), odvisno od tega, kje streže največ naročil. Poleg tega se lahko ta situacija spremeni skupaj s spremembo količine naročil v koledarskem letu po posameznih smereh prevoznega dela.

Dodatno spremembe v predpisih transportnim podjetjem nalagajo obveznost prijavljanja voznikov v sistem zavarovanja pred vsakim odhodom (t.i. prenotifikacija) ter pridobitev obrazca A1, ki je potrdilo o zavarovanosti delavca v državi pošiljateljici. To bo paraliziralo delo voznikov, ki pri naročilih cross-trade in kabotažnih storitev pogosto dobijo naročila dobesedno iz dneva v dan, zaradi česar ne bodo imeli časa za izvršitev zahtevane prijave.

Zakaj panoga bije na alarm?

Omenjeni poziv je podpisalo največjih transportnih organizacij iz petih držav Srednje in Vzhodne Evrope:

• Zvezo delodajalcev „Transport in logistika Poljska” (TLP) – Poljska
• Združenje mednarodnih cestnih prevoznikov (ZMPD) – Poljska
• Splošno-poljska zveza delodajalcev cestnega transporta (OZPTD) – Poljska
• Poljska unija transporta (PUT) – Poljska
• Konfederacija industrije Republike Češke – Češka
• Nacionalno združenje cestnih prevoznikov na Madžarskem (NiT Hungary) – Madžarska
• Sekcija za transport, Gospodarska zbornica Slovenije – Slovenija
• Združenje hrvaških cestnih prevoznikov (UHCP) – Hrvaška
• Zveza transporta, Gospodarska zbornica Slovenije – Slovenija

Panoga bije na alarm, ker stroški tujih prispevkov znižujejo donosnost celotnega transporta. Dodajajo se tudi administrativni stroški, ki jih ustvarjajo npr. zaposlitev dodatnega kadrovskega osebja, sistemi za spremljanje naročil in prednostna priprava obrazcev A1.

Medtem so prevozniki iz Srednje in Vzhodne Evrope pogosto mikro in mala podjetja, ki delujejo z nizkimi maržami in z omejeno kadrovno infrastrukturo. Potreba po njeni nenadni razširitvi bo povzročila padec konkurenčnosti v primerjavi z zahodnimi operaterji.

Poleg tega voznik, ki je podrejen več sistemom zavarovanja, morda ne bo dosegel v nobeni državi zahtevanega minimalnega prispevka za pridobitev pokojninske pravice. Ali pa bo moral iti skozi zapletene, večletne postopke seštevanja zavarovanih obdobij iz različnih držav.

Posledice za trg in okolje

Posledice spremembe predpisov bodo bistveno širše. Pomanjkanje prožnosti pri izvajanju naročil cross-trade in kabotažnih storitev lahko vodi v zamude in omejitve pri dostopnosti storitev. Prevozniki preprosto ne bodo mogli izvajati kratkoročnih naročil.

Poleg tega bodo težili k „zaprtju” napotitve v eni državi, zaradi česar se bo veliko povratkov izvedlo „prazno”. To bo povečalo stroške goriva in emisije CO2, kar je v nasprotju s podnebnimi cilji EU.

Kaj predlaga panoga?

V opisanem pozivu transportne organizacije predlagajo EU takojšnjo ustavitev dela na spremembah in začetek širokih posvetovanj s panogo TSL. Zastavljajo vprašanje možnosti poenostavitve postopkov prenotifikacije in obrazcev A1, npr. s pomočjo avtomatiziranih informacijskih sistemov.

Dodatno zagovarjajo uporabo prehodnih obdobij, ki bi podjetjem omogočila uvedbo potrebnih sprememb brez nenadnega povečanja stroškov delovanja. Dotaknili so se tudi vprašanja usklajevanja predpisov z realnostmi trga, še posebej natančnejšega določanja definicije sedeža in sistema, tako da bi ustrezala praksi napotovanja voznikov.

Zaenkrat ni uradnega odgovora Sveta EU in EK na poziv. Zakonodajni postopek traja. Panožne organizacije izvajajo lobistične dejavnosti, posebej na področju črtanja predpisov o „pluriactivity” in obveznostih prenotifikacije.