Evropski trg rabljenih avtomobilov, katerega vrednost je leta 2024 znašala 635 milijard evrov, ostaja občutno ranljiv za prevare. Skladno z poročilom je leta 2024 4,9% vozil imelo ponaredko kilometrino, kar 40% pa je nosilo sledi prejšnjih poškodb. Ponarejanje števcev kilometrov povzroča letne izgube, ocenjene na približno 5,3 milijarde evrov, pri čemer mnogi primeri ostajajo neodkriti. Poleg finančnih izgub skrita zgodovina poškodb predstavlja resnično nevarnost za varnost potrošnikov na sekundarnem trgu.

Ponarejanje kilometrine stane Evropo milijarde

Rokas Medonis, glavni direktor carVertical, ki je objavil omenjeno poročilo, opozarja, da prevaranti izkoriščajo predpise o varstvu osebnih podatkov, ki veljajo v nekaterih državah članicah EU. Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) zelo široko opredeljuje osebne podatke, kar otežuje podjetjem, ki delujejo s podatki vozil, deljenje informacij, tudi pri minimalnem tveganju kršitve zasebnosti.

– Sama sredstva niso dovolj – potrebujemo večjo svobodo pri uporabi podatkov, še posebej tam, kjer obstaja informacijska vrzel, kot pri menjavi lastnika avtomobila. Ko avtomobil pride do novega lastnika, podatki o njem pogosto “ostanejo zadaj”, kljub temu da ima kupec še vedno pravico vedeti, kaj kupuje. Informacija mora slediti vozilu – zato je potrebno urediti podatkovne sisteme in zagotoviti njihov nemoten pretok pri menjavi lastnika – pojasnjuje Medonis.

Kljub članstvu v EUCARIS (Evropski sistem informacij o avtomobilih in vozniških dovoljenjih) države, kot so Nemčija, Italija, Belgija ali Nizozemska, omejujejo deljenje podatkov o zgodovini vozil pri njihovem izvozu. Nemčija, ki je največja izvoznica rabljenih avtomobilov v EU, omejuje dostop do informacij z sklicevanjem na GDPR, kljub posedovanju naprednih registracijskih sistemov. Podobno ravnata Belgija in Nizozemska, ki kljub uvedbi učinkovitih rešitev, kot sta “Car-Pass” ali “Nationale Auto Pas”, v celoti ne delita teh podatkov pri izvozu, s čimer izpostavljata tveganju potrošnike v drugih državah EU. Italija prav tako ne deli redno podatkov o poškodbah rabljenih vozil. Takšna politika slabi vseevropsko varstvo potrošnikov in spodkopava načela enotnega trga, še posebej boleče v državah Srednje in Vzhodne Evrope, ki pogosto uvažajo vozila iz teh držav.

Poročilo kaže, da lahko preglednost in zasebnost soobstajata, za kar so primer skandinavske države. Švedska in Finska sta našli ravnovesje in zaščitita interese tako domačih kot tujih potrošnikov. Zahvaljujoč prometnim agencijam, kot sta Transportstyrelsen na Švedskem in Traficom na Finskem, lahko kupci zlahka pridobijo zgodovino vozila (kilometrino, lastnike, preglede) po registrski številki, tudi ko avtomobil zapusti državo. Tudi Združeno kraljestvo javno deli podatke o vozilih ter podpira razviti trg tehničnih pregledov.

Za zaščito svojih državljanov mora EU opredeliti in poenotiti odnose med Aktom o podatkih, Direktivo o odprtih podatkih in GDPR. Pregledni, vseevropski okviri dostopa do podatkov vozil bodo omogočili omejevanje prevar, obnovitev zaupanja in podporo razvoju pravične digitalne ekonomije.

Jasnejši predpisi in boljša izmenjava podatkov bosta zaščitila kupce, podprla poštena podjetja in okrepila evropsko digitalno ekonomijo. Vprašanje je, ali je pomembneje zaščititi podatke, ki ne razkrivajo osebnih informacij, vendar pomagajo razumeti dejansko tehnično stanje avtomobila, ali morda zaščititi prodajalce, ki želijo skriti bistvena dejstva? – povzema Rokas Medonis.