Evropska komisija je predstavila »European Electrification Action Plan« – strategijo, ki naj bi pospešila elektrifikacijo gospodarstva in zmanjšala odvisnost Unije od uvoženih fosilnih goriv. Posebno mesto v dokumentu zavzema promet. Po mnenju Komisije naj bi električni avtomobili v prihodnosti opravljali ne le vlogo prevoznega sredstva, temveč tudi mobilnih hranilnikov energije, ki podpirajo elektroenergetski sistem.

Novi načrt predvideva, da se bo do leta 2040 raven elektrifikacije gospodarstva Evropske unije povečala na 46 %. Evropska komisija prepričuje, da bi bilo mogoče zahvaljujoč temu izdatke za uvoz fosilnih goriv zmanjšati celo za 260 milijard evrov letno. Dokument je odziv na naraščajoče grožnje energetski varnosti Evrope, ki izhajajo iz odvisnosti od uvoza nafte in plina ter nestabilnih geopolitičnih razmer.

Eno najpomembnejših področij načrta je promet. Komisija poudarja, da naj prehod z vozil z motorji z notranjim zgorevanjem na električna vozila ne bi le zmanjšal emisij CO₂, temveč predvsem zmanjšal potrebo po uvoženi surovi nafti.

– Objava dokumenta »European Electrification Action Plan« je eden najpomembnejših političnih signalov, ki jih je Evropska komisija poslala v zadnjih letih. Dokument potrjuje, da elektrifikacija ni več izključno del podnebne politike, temveč postaja temelj energetske varnosti, konkurenčnosti industrije in gospodarske odpornosti Evrope – pravi Aleksander Rajch, član uprave PSNM.

Električni avtomobili kot del energetskega omrežja

Ena najzanimivejših predpostavk dokumenta je nov pogled na električne avtomobile. Komisija želi, da bi ti v prihodnosti opravljali tudi vlogo hranilnikov energije. Zahvaljujoč tehnologijama pametnega polnjenja in »Vehicle-to-Grid« (V2G) bi bilo mogoče energijo, shranjeno v akumulatorjih, v obdobjih povečanega povpraševanja vračati v omrežje.

Po analizah Komisije bi lahko rešitve, ki temeljijo na pametnem polnjenju in V2G, do leta 2040 uporabnikom električnih vozil prinesle več kot 44 milijard evrov prihrankov letno, hkrati pa zmanjšale potrebo po dragi širitvi elektroenergetskih omrežij.

Do sredine leta 2027 namerava Komisija oceniti stopnjo uvedbe tehnologije V2G v državah članicah. Nato naj bi pametno polnjenje postalo standardna možnost, ki se ponuja odjemalcem energije, do konca leta 2027 pa se preučuje tudi uvedba zahteve po integraciji novih električnih avtomobilov s tehnologijo dvosmernega pretoka energije.

Cenejša energija namesto cenejših goriv?

Načrt predvideva tudi ukrepe za povečanje konkurenčnosti električne energije v primerjavi s fosilnimi gorivi. Komisija med drugim predlaga reformo dajatev in davkov, vključenih v račune za energijo, postopno ukinitev subvencij za fosilna goriva ter spremembe omrežnih tarif, ki naj bi nagrajevale prožno porabo energije.

Pomemben element strategije ostaja tudi razvoj polnilne infrastrukture. Komisija napoveduje pregled uredbe AFIR že v letu 2026 ter analizo predpisov o javnih naročilih, ki bi lahko privedla do povečanja deleža vozil brez emisij v voznih parkih javnih ustanov.

Vzporedno želi Bruselj pospešiti razvoj hranilnikov energije. Do leta 2030 naj bi njihova skupna moč v Uniji narasla s sedanjih približno 55 GW na 200 GW. Komisija opozarja tudi na potrebo po hitrejšem razvoju obnovljivih virov energije in jedrske energetike ter po posodobitvi elektroenergetskih omrežij, ki jih šteje za eno največjih ovir pri preobrazbi.

Ob objavi dokumenta »European Electrification Action Plan« je Evropska komisija predstavila tudi osnutek sprememb sistema ETS. Ta med drugim predvideva močnejše usmerjanje sredstev v industrijske naložbe. Banka za razogljičenje industrije naj bi namenila 100 milijard evrov za financiranje projektov, povezanih z razogljičenjem evropske industrije.