Nepričakovani dogodki v zadnjem mesecu lahko kažejo na bližino pomembnega preboja v avtomobilskem sektorju. V času globalnih sprememb mora biti naša prednostna naloga varnost v najširšem pomenu besede, ki ji je treba v času poljskega predsedovanja EU nameniti poseben poudarek. To vključuje surovinsko, energetsko in gospodarsko varnost, hkrati pa je treba najti ravnovesje med podporo industriji in predpisi o podnebnih spremembah. Pomembna je tudi varnost, ki jo zagotavlja strateška tehnološka neodvisnost….

Avtomobilska industrija mora nemudoma analizirati, kaj se je v zadnjih letih dejansko zgodilo. Od Dieselgate in ambicioznih politik neto ničelnih vrednosti do Tesle, ki je dosegla rekordno tržno vrednost 1,3 bilijona ameriških dolarjev. Vabimo vas, da si preberete analizo.

Avtomobilska industrija na razpotju – čas za vprašanja

Eden od spornih dogodkov v letih 2024/2025 je bil tvit Elona Muska, lastnika podjetij Tesla in Platforma X, ki je promoviral skrajno desno Alternativo za Nemčijo. To je sprožilo ostre kritike nemških politikov, vključno z ministrom za gospodarstvo Robertom Habeckom, ki je Musku očital nerazumevanje podnebnega prehoda in spodbujanje skrajnih stališč. Izjava je sprožila globalne odzive in spodkopala zaupanje v Teslo in Muska glede družbene odgovornosti.

V istem tednu je po svetu zaokrožila novica o sporazumu med Volkswagnom in nemškim sindikatom, ki vključuje obsežen načrt prestrukturiranja, s katerim naj bi do leta 2030 v Nemčiji ukinili več kot 35.000 delovnih mest. Odločitev, ki so jo spodbudili vse večja konkurenca kitajskih proizvajalcev in spreminjajoči se tržni pogoji, vzbuja zaskrbljenost glede prihodnosti nemške avtomobilske industrije.

Že samo zaradi teh dogodkov bi si moral evropski avtomobilski sektor nemudoma zastaviti vprašanja, ki jih postavljajo strokovnjaki in predstavniki avtomobilske industrije. Tako Volkswagnove odločitve kot sporna izjava Elona Muska poudarjajo, da je prihodnost industrije odvisna od zelo hitrega in učinkovitega odzivanja na spreminjajoče se tržne razmere ter vse večje politične in tehnološke izzive.

Tesla, vodilna družba na področju elektromobilnosti na svetovni ravni, je merilo za celotno avtomobilsko industrijo. Finančna uspešnost podjetja in njegova impresivna tržna kapitalizacija sta v popolnem nasprotju z izzivi, s katerimi se soočajo evropski avtomobilski proizvajalci.

Ugotovitev št. 1 – gospodarska varnost. Finančno zdravje evropskih proizvajalcev

Kapitalizacija šestih največjih evropskih proizvajalcev avtomobilov, tj. podjetij Volkswagen, BMW, Mercedes, Stellantis, Renault, Porsche, znaša 260 milijard EUR, kar je štirikrat manj od vrednosti podjetja Tesla (1,3 bilijona EUR ob koncu leta 2024). Zmanjšanje vrednosti in dobička evropskih proizvajalcev kaže na težave zaradi vse večje konkurence, tehnoloških sprememb (prehod na električna vozila) in pritiska, da se prilagodijo spreminjajočemu se povpraševanju in proizvodnim stroškom.

Pri analizi padcev tržne vrednosti velikih evropskih proizvajalcev avtomobilov, kot so Volkswagen, BMW in Mercedes-Benz, se je treba sklicevati na širši kontekst nemškega delniškega trga. Leta 2024 je nemški indeks DAX, ki vključuje 40 največjih nemških podjetij, ki kotirajo na borzi, v primerjavi s prejšnjim letom zrasel za 20 %. To izboljšanje je bilo predvsem posledica okrevanja v tehnološkem in finančnem sektorju, medtem ko je avtomobilski sektor zaostajal.

Na splošno se evropski avtomobilski sektor sooča z velikimi izzivi v smislu dobičkonosnosti, konkurenčnosti in prilagajanja spreminjajočim se tržnim razmeram.

Komentar Krzysztofa Oleksowicza, ustanovitelja in dolgoletnega predsednika podjetja Inter Cars, ki se ukvarja z distribucijo avtomobilskih delov:

– Evropski avtomobilski sektor se sooča z velikim upadom dobičkonosnosti zaradi vse večjega pritiska predpisov, drage tehnološke preobrazbe in preteklih strateških napak. Hkrati pa vse večja finančna in tehnološka premoč Kitajske poudarja, da je nujno potrebna celovita strategija, ki bo evropskim proizvajalcem omogočila ponovno konkurenčnost.

Ugotovitev št. 2 – varnost surovin in energije. Regulativni pritiski, napačne strateške odločitve, izzivi elektromobilnosti in prevlada Kitajske

V ozadju sedanje krize v evropskem avtomobilskem sektorju so napačne strateške odločitve in vse večji regulativni pritiski, ki se prekrivajo s svetovno tehnološko in finančno konkurenco.

Ena od najbolj očitnih napak je bila širitev na ruski trg. Proizvodni obrati v Rusiji, ki naj bi zagotavljali dolgoročne dobičke, so bili po izbruhu vojne v Ukrajini prodani za simbolične zneske. Te odločitve niso povzročile le finančnih izgub, ampak so tudi znatno zmanjšale proizvodni potencial podjetij v regiji. Če bi bila ta sredstva namesto v naložbe v Rusijo usmerjena v izgradnjo lastnih dobavnih verig za proizvodnjo električnih vozil v Evropi, bi bilo stanje v sektorju danes morda drugačno.

Druga velika napaka je bila intenzivna širitev na kitajski trg. Sprva so se te dejavnosti zdele obetavne in so prinesle pozitivne rezultate, vendar je kitajska protekcionistična politika hitro pripeljala do marginalizacije evropskih blagovnih znamk. Kitajska vlada je s številnimi subvencijami in predpisi podpirala lokalne proizvajalce in tako zahodnim podjetjem dejansko otežila konkurenčnost na lokalnem trgu. Zaradi tega evropski proizvajalci, ki so bili prikrajšani za primerljivo podporo lastne vlade, izgubljajo položaj na Kitajskem, ki je zdaj največji avtomobilski trg na svetu. Hkrati evropska podjetja veliko vlagajo v razvoj tehnologije električnih vozil, ki je dražja in manj konkurenčna v primerjavi s kitajskimi. Kitajski električni avtomobili, ki so 30-40 % cenejši in tehnološko naprednejši, spodkopavajo položaj evropskih proizvajalcev. Predpisi, ki narekujejo prehod na elektromobilnost, so sicer koristni za okolje, vendar postavljajo evropska podjetja v še težji položaj, zlasti ob soočanju s kitajskimi strategijami, ki jih podpirajo dosledne vladne politike in visoke subvencije. Uspeh Kitajske v sektorju električnih vozil temelji na treh ključnih stebrih: nižjih proizvodnih stroških zaradi vladnih subvencij v višini približno 15 milijard EUR na leto, nadzoru svetovnih dobavnih verig surovin, kot sta litij in kobalt (70 % svetovnega pridobivanja), ter prevladujoči vlogi pri proizvodnji baterij, ki predstavlja 66 % svetovnega trga. Odsotnost dragih regulativnih zahtev kitajskim podjetjem še dodatno omogoča rast in širitev na svetovni ravni. Proizvajalci, kot so BYD, NIO, Geely in Great Wall Motors, agresivno osvajajo evropski trg in ponujajo tehnološko napredna vozila po cenah, ki jih lokalni proizvajalci ne morejo doseči.

Alfred Franke, izvršni direktor podjetja MotoFocus, je komentiral:

– Prihodnost evropske avtomobilske industrije zaradi vse večje prevlade Kitajske in posledic nepremišljenih strateških odločitev zahteva usklajeno delovanje na področju tehnologije, surovin in industrijske politike, vključno z zakonodajnimi spremembami. Brez takšnega ukrepanja bo razkorak med Evropo in Kitajsko postal nepopravljiv, posledice strateških napak pa bomo čutili še desetletja.

Ugotovitev št. 3 – gospodarska varnost. Odpuščanja in zapiranje tovarn v avtomobilski industriji ter posledice za trg dela

Evropski avtomobilski sektor se spopada s posledicami strateških napak in vse večjo svetovno konkurenco, zato se sooča z resnimi socialnimi posledicami. Odpuščanja in zapiranje tovarn postajajo viden znak naraščajoče krize, ki prizadene tako proizvajalce kot dobavitelje avtomobilskih komponent. Volkswagen, največji evropski proizvajalec avtomobilov, je napovedal, da namerava zapreti do tri tovarne v Nemčiji, vključno s tovarno Zwickau, ki je bila ključno središče za proizvodnjo električnih vozil. Zaradi tega bi lahko delo izgubilo do 10.000 ljudi, kar je približno 10 % delovne sile na teh lokacijah. Mercedes-Benz je prav tako napovedal prestrukturiranje, ki bo vključevalo odpuščanje približno 3.000 zaposlenih na lokacijah v Baden-Württembergu.

Kriza vpliva tudi na številne dobavitelje avtomobilskih delov, kot sta Bosch in Continental, ki sta napovedala, da bosta do konca leta 2025 v svojih nemških tovarnah skupno ukinila približno 5 000 delovnih mest. Ta zmanjšanja so odziv na zmanjševanje povpraševanja po tradicionalnih delih za vozila z notranjim izgorevanjem in vse večjo konkurenco kitajskih proizvajalcev sestavnih delov za električne avtomobile. Nemški sindikat opozarja, da bi lahko bil obseg odpuščanj še veliko večji, če se energetski prehod v industriji ne bo pospešil.

Skupno število ogroženih delovnih mest v nemški avtomobilski industriji do konca leta 2025 je zdaj več kot 50.000. Regije z visoko koncentracijo industrije, kot sta Spodnja Saška in Bavarska, že čutijo pritisk odpuščanja. V Wolfsburgu, sedežu podjetja Volkswagen, bi lahko zmanjšanje števila delovnih mest vplivalo na približno 7 % lokalnih delovnih mest.

Zaradi teh izzivov regionalne vlade in sindikalne organizacije povečujejo pritisk za povečanje naložb v usposabljanje in ustvarjanje alternativnih delovnih mest v sektorjih, povezanih z zeleno energijo in tehnologijami prihodnosti. Brez takojšnje politične podpore in usklajenega ukrepanja pa bi se lahko negativne posledice razširile ne le na delavce, temveč tudi na lokalna gospodarstva, ki so močno odvisna od avtomobilskega sektorja.

Krzysztof Oleksowicz komentira:

– Zmanjševanje števila delovnih mest v nemški avtomobilski industriji ne destabilizira le lokalnih skupnosti, ampak tudi slabi svetovni položaj Evrope kot vodilne v avtomobilski industriji. Brez aktivne vladne podpore in naložb v tehnološko preobrazbo ima lahko sedanja kriza dolgoročne posledice tako za delavce kot za gospodarstvo celine kot celote.

Ugotovitev 4 – gospodarska varnost*. Časovna stiska: ali bo Evropa prilagodila svojo podnebno politiko in kako?

*Gospodarska varnost pri iskanju ravnovesja med podporo industriji in ureditvijo podnebnih sprememb

Zaradi vse večjih izzivov preoblikovanja avtomobilske industrije, vse manjše konkurenčnosti evropskih proizvajalcev in potrebe po izpolnjevanju podnebnih ambicij je potreba po usklajenem ukrepanju na ravni EU vse bolj očitna. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je julija v govoru v Evropskem parlamentu napovedala nadaljevanje ambiciozne podnebne politike, katere cilj je doseči podnebno nevtralnost Evrope do leta 2050. Hkrati je poudarila, da je treba pri uresničevanju teh ciljev upoštevati konkurenčnost industrije in potrebe družbe. Ključni element te strategije naj bi bil nov sporazum o čisti industriji, ki naj bi bil predstavljen v prvih 100 dneh novega mandata. Ta sporazum temelji na štirih stebrih: dostopnih cenah energije, zaščiti notranjega trga, spodbujanju zelenih izdelkov in poenostavitvi birokracije. Poseben poudarek je na cenah energije, ki po krizi, ki jo je povzročila ruska invazija v Ukrajino, ostajajo velik izziv za industrijo. Za evropske proizvajalce, ki se že zdaj soočajo s pritiskom svetovne konkurence, je razpoložljivost poceni energije ključnega pomena.

Alfred Franke komentira:

– Evropa mora najti ravnovesje med izpolnjevanjem podnebnih ciljev in zagotavljanjem konkurenčnosti svoje industrije. Sodelovanje med regulatorjem in proizvajalci bo ključnega pomena za ustvarjanje transformativnega okolja, hkrati pa bo preprečilo nadaljnje izgube tržnega deleža v strateških segmentih. Primeri iz drugih regij, kot so ZDA, ki so uvedle zakon o zmanjšanju inflacije, ali Kitajska, ki ponuja subvencije v višini 15 milijard EUR na leto, kažejo, kako pomembna je državna podpora industriji. Vendar se ob vse večji prednosti Kitajske v sektorju elektromobilnosti in njeni uspešni industrijski politiki postavlja vprašanje, ali sedanji evropski ukrepi zadostujejo za spopadanje s to globalno konkurenco.

Ključna vprašanja, ki so jih zastavili avtomobilski strokovnjaki in predstavniki industrijskih organizacij.

Evropska avtomobilska industrija se sooča z eksistenčnim izzivom. Regulativni pritiski, visoki stroški energije in vse večja konkurenca s Kitajske zahtevajo nujno ukrepanje in podporo vlad in evropskih institucij. Zato smo zbrali vprašanja strokovnjakov in predstavnikov avtomobilske industrije, da bi izpostavili naslednja vprašanja.

• Ali bodo tehnološka podjetja prevzela proizvajalce avtomobilov ali pa je obratno? (sprašuje Krzysztof Oleksowicz, ustanovitelj in dolgoletni predsednik podjetja Inter Cars)
• Katere ukrepe bi morala sprejeti Evropa, da bi lahko učinkovito konkurirala Kitajski in si povrnila svoj položaj v svetovnem avtomobilskem sektorju? (sprašuje Alfred Franke, predsednik podjetja MotoFocus)
• Katere ukrepe bi morali sprejeti evropski proizvajalci, da bi se prilagodili novim razmeram na trgu? (sprašuje Jakub Faryś, predsednik PZPM)
• Kaj se mora zgoditi, da bodo uporabniki avtomobilov v EU prepričani v elektromobilnost? (sprašuje Maciej Mazur, predsednik PSNM)
• Ali obstaja izvedljiv načrt za zagotovitev tehnološke prednosti Evrope, preden ključne inovacije prevzamejo svetovni velikani zunaj Evropske unije? (sprašuje Tomasz Bęben, predsednik SDCM).
• Ali predpisi, namenjeni varstvu podnebja, hkrati ne krepijo prevlade Kitajske – največje svetovne onesnaževalke CO2 (sprašuje Wojciech Drzewicki, predsednik združenja SAMAR).

Evropa si kljub svojim podnebnim in tehnološkim ambicijam ne more privoščiti pomanjkanja skladne industrijske strategije, ki je v zadnjih letih odprla vrata kitajski prevladi. Za vrnitev h konkurenčnosti so potrebne ne le naložbe v tehnologijo, temveč predvsem sprememba razmišljanja o prihodnosti avtomobilske industrije kot strateškega stebra evropskega gospodarstva.

Priporočila strokovnjakov in predstavnikov industrijskih organizacij.

Da bi Evropa lahko učinkovito konkurirala na svetovnem trgu, potrebuje široka javno-zasebna zavezništva, ki združujejo tehnološki potencial podjetij s finančnimi in regulativnimi zmogljivostmi institucij EU. Zato industrija skupaj priporoča posebne ukrepe, ki so tesno povezani z varnostjo v širšem smislu, kot so gospodarska, surovinska ali energetska varnost EU:

• Razvoj evropskega ekosistema baterij in polprevodnikov na vseh stopnjah vrednostne verige (priporoča Krzysztof Oleksowicz, ustanovitelj in dolgoletni predsednik družbe Inter Cars).
• Podpora proizvajalcem sestavnih delov in delov pri prehodu na brezemisijski pogon (priporoča Alfred Franke, izvršni direktor podjetja MotoFocus).
• Oblikovanje notranjih dobavnih verig v Evropi za ključne surovine (npr. kobalt, litij) za zmanjšanje odvisnosti od zunanjih dobaviteljev. (priporoča Jakub Faryś, predsednik PZPM).
• Uvedba skladnega sistema podpore za proizvajalce električnih vozil in njihove poddobavitelje po vzoru Kitajske ali ZDA (priporoča Maciej Mazur, predsednik PSNM).
• iskanje in vzpostavljanje močnih partnerstev namesto uničujočih trgovinskih vojn (priporoča Tomasz Bęben, predsednik SDCM).
• spodbujanje evropskih tehnologij zelene energije na svetovnih trgih s podpiranjem izvoza (priporoča Wojciech Drzewiecki, predsednik združenja SAMAR)

Le tako bo mogoče ustvariti celovit ekosistem, ki bo podpiral industrijsko preobrazbo in Evropi omogočil, da ponovno pridobi konkurenčnost in varnost na številnih področjih.

Na žalost bi nadaljnje odlaganje lahko imelo verižni učinek na druge sektorje: avtomobilska industrija je tesno povezana z drugimi strateškimi panogami, kot so inženiring materialov, elektronika ali energetika. Izguba vodilnega položaja v eni panogi pogosto povzroči upad inovacij v celotni vrednostni verigi.