Kibernetska varnost je izraz, ki ga običajno povezujemo z IT industrijo, ne pa z avtomobilsko. Vendar se je tehnologija dobro udomačila v avtomobilih, in vsi njeni vidiki so tako pozitivni kot tudi ogroženi.

Kibernetska varnost v avtomobilizmu

Osebni avtomobili vse pogosteje zapuščajo tovarniška vrata z elektronskimi voznimi sistemi. Sistemi krmiljenja po žici (steer-by-wire) ali električni zavorni sistemi niso več novost, lahko pa predstavljajo tudi potencialno grožnjo in mamljiv grižljaj za hekerje. Manjša kot je ozaveščenost, večje je tveganje.

K temu prispeva tudi neposredna povezava avtomobila z internetom ali celo posredna povezava multimedijskih sistemov z omrežjem preko mobilnih telefonov. Dodajmo še več pikantnosti: celo preprosta vozila brez zelo naprednih multimedijskih sistemov že uporabljajo različne vrste povezljivosti, na primer sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah ali diagnostični modul, ki zagotavlja informacije o avtomobilu.

O tem, kako pomemben je ta vidik, so preverili leta 2015. Precej odmeven incident, med katerim so znanstveniki lahko na daljavo nadzorovali nekatere funkcije vozila, je postal boleča izkušnja tako za uporabnike kot za pionirje avtomobilske industrije. Situacija je prisilila proizvajalce, da so sprejeli ukrepe za zaščito avtomobilov pred neželenimi omrežnimi napadi.

“Zavedajoč se, da uporabnik avtomobila ne potrebuje znanja o morebitnih grožnjah digitalni varnosti, smo uvedli načelo najmanjšega dostopa. To pomeni, da ima uporabnik vozila minimalne pravice in ne more prosto upravljati vseh funkcij v vozilu. Ko razvijamo naše sisteme, jih oblikujemo tako, da voznik dobi dostop do določene naprave v vozilu samo za čas, potreben za uporabo dane funkcije. Na primer, v avtomobilih proizvajalci redko nameščajo trgovine z aplikacijami, voznik pa ima dostop samo do tovarniško nameščene programske opreme. Z uporabo takšnega pristopa smo prepričani, da zaradi napake pri uporabi ali zaradi nenadzorovanega dostopa ne bo nastala nobena varnostna luknja v avtomobilu,” pojasnjuje Dariusz Mruk, direktor Tehničnega centra Aptiv v Krakovu.

Lahko torej sklepamo, da bi morala kibernetska varnost popolnoma iti z roko v roki s tehnološkim razvojem v avtomobilizmu. To ustvarja tudi priložnost za številne razvijalce programske opreme za sodelovanje z industrijo in stalno izboljševanje varnostne pregrade, ki bi zaprla potencialna vrata za hekerje. Pravzaprav je lahko napad na avtomobil zelo resen v posledicah in lahko vodi celo do nevarnih nesreč, zlasti če v avtomobilih elektrificiramo krmilne ali zavorne sisteme.