Uredba MV BER (GVO) je eden najpomembnejših stebrov evropskega avtomobilskega trga, ki že leta določa, kdo ima dejansko pravico servisirati avtomobile. Ta predpis ureja pogoje, pod katerimi poteka boj za stranko po tem, ko avto zapusti salon. Danes pa nad prihodnostjo te uredbe visi vprašaj — njena trenutna različica preneha veljati že maja 2028…

Ogromna grožnja neodvisnemu trgu popravil vozil

Vložek v razpravi o GVO je bistveno večji, kot se zdi na prvi pogled. Ne gre le za interese neodvisnih servisov, temveč za dejanske stroške uporabe avtomobilov, dostop do storitev popravil in podobo celotnega sekundarnega trga v prihodnjem desetletju.

Bistvo GVO je varstvo konkurence in voznikova pravica, da sam izbere, kje bo servisiral svoje vozilo. Zahvaljujoč tej uredbi je mogoče avtomobil v garancijskem roku servisirati v neodvisnem servisu brez tveganja za izgubo garancije, pod pogojem da je popravilo opravljeno v skladu s tehnologijo proizvajalca in z uporabo kakovostnih nadomestnih delov.

„Uredba MV BER je leta gradila ravnotežje med proizvajalci vozil in neodvisnim trgom popravil. Servisi so dobili dostop do mlajših avtomobilov in zahtevnejših strank, upravljavci voznih parkov in zavarovalnice so dobili orodje za omejevanje stroškov servisa, vozniki pa — resnično svobodo izbire in nižje obratovalne stroške. Prav zato bi morala biti prihodnost GVO prednostna naloga panoge. Od nje je odvisno, ali bo evropski trg ostal konkurenčen.” — Pierre Thibaudat, generalni direktor mednarodne organizacije ADPA

ADPA in druge organizacije, ki zastopajo neodvisni trg nadomestnih delov, so že začele z aktivnostmi za ohranitev GVO po letu 2028 in njegovo posodobitev. Te organizacije si prizadevajo, da bi uredba upoštevala nove tehnične in komercialne omejitve, ki otežujejo delovanje neodvisnega aftermarket trga — med njimi tudi omejitve pri dostopu do tehničnih informacij.

Neizkoriščen potencial neodvisnega trga

Paradoks je v tem, da kljub veljavni ureditvi njen potencial še vedno ni v celoti izkoriščen. V neodvisnih servisih prevladujejo nekaj let stari in starejši avtomobili, medtem ko se vozila, stara od enega do treh let, tam pojavljajo redko. Razlogi so v panogi dobro znani — vozniki se še vedno bojijo izgube garancije ali morebitnih težav pri njeni uveljavljanju pri pooblaščenem zastopniku. Resen problem ostaja tudi nepoznavanje določb GVO. Ne gre pa zanemariti niti vprašanja pripravljenosti neodvisnih servisov za servisiranje novih avtomobilov — njihovo vzdrževanje zahteva drage naložbe v diagnostično opremo, tehnične podatke in usposabljanja. Nedvomno trg tudi ob obstoječi pravni zaščiti ni dosegel popolnega ravnotežja. Brez nje bi se nesorazmerja lahko še poglobila.

GVO: zakaj je leto 2028 tako pomembno?

Zadnje podaljšanje veljavnosti MV BER le za pet let je bilo sprejeto kot signal negotovosti glede nadaljnje smeri ureditve. V ozadju se kaže tako močan pritisk proizvajalcev, ki si prizadevajo za večji nadzor nad poprodajnim trgom, kot tudi hitре tehnološke spremembe v samem avtomobilskem sektorju.

Razvoj elektromobilnosti, visokonapetostnih sistemov, posodobitev programske opreme na daljavo ter naraščajoči pomen podatkov vozil povzročajo, da je servisiranje vse bolj odvisno od proizvajalca. Dostop do tehničnih informacij in funkcij programske opreme bi lahko postal ključno orodje za omejevanje konkurence.

V takem svetu bi odsotnost učinkovite ureditve pomenila ne le tehnološko prednost proizvajalcev, temveč tudi realno tveganje monopolizacije servisnih storitev.

Scenarij sveta brez GVO

Če uredba po letu 2028 ne bi bila niti podaljšana niti posodobljena, bi posledice občutil celoten trg. Omejevanje konkurence naravno vodi k rasti cen storitev in nadomestnih delov, kar bi se neposredno odrazilo na stroških voznikov in podjetij z voznimi parki.

Še resnejša posledica bi lahko bila postopna marginalizacija neodvisnega aftermarket sektorja. Brez zagotovljenega dostopa do podatkov, tehnologij in komponent bi neodvisni servisi izgubili možnost resničnega konkuriranja s pooblaščeno mrežo. V praksi bi to pomenilo vrnitev na tržni model izpred dveh desetletij.

Na srečo prihodnost GVO ni vnaprej odločena. Zakonodajni postopek v Evropski uniji traja leta, naraščajoči pomen podatkov vozil in programske opreme pa bi moral raje prisiliti k posodobitvi uredbe kot k njenemu ukinitvi. Vseeno morajo udeleženci trga in organizacije, povezane z neodvisnim sektorjem popravil, držati prst na pulzu in pozorno spremljati poteze evropskih odločevalcev. Vložek te razprave je več kot interes ene skupine udeležencev trga. Gre za ohranitev konkurence, varstvo potrošnikov in ekonomsko dostopnost mobilnosti v Evropi.