Kia Stinger je eden najbolj prepoznavnih avtomobilov v zgodovini korejske znamke. Športni liftback naj ne bi le tekmoval v razredu športnih gran turismov, temveč tudi pomladil podobo proizvajalca, ki so ga povezovali predvsem s cenovno dostopnimi vozili srednjega razreda. Kljub številnim nespornim prednostim pa model na trgu ni dosegel posebnega uspeha. Je za to kriva njegova nagnjenost k okvaram?

Foto: Kia
Stinger trenutno doživlja drugo mladost … vsaj na spletu. Za to je zaslužen na družbenih omrežjih zelo dejaven poljski zakonski par – Bianka in Filip Chajzer. A prihranimo si komentarje in se takoj posvetimo glavnemu junaku članka.
Stinger je na trg prišel konec leta 2017. Pri razvoju tega izrazitega liftbacka sta med drugim sodelovala nekdanji vodja oblikovanja pri Audiju Peter Schreyer in Albert Biermann, ki je bil pred tem povezan s tehničnim oddelkom BMW M. Zaradi precej velikih mer (dolžina 483,1 cm, širina 186,9 cm, višina 140 cm) in izrazitega videza, ki spominja na italijanske stvaritve iz Maseratijeve hiše, se Stinger stara dostojanstveno in na cestah še vedno izstopa.
Pred prenovo so ponudbo motorjev za Kio Stinger sestavljali dva bencinska in en dizelski motor. Osnovna izbira je bil vrstni štirivaljnik 2.0 T-GDi (G4KL) s turbopolnilnikom Twin-Scroll, ki je razvil 255 KM in 353 Nm navora (pogon na zadnji kolesi), vrhunska različica – V6 biturbo 3.3 T-GDi (G6DP) – pa 370 KM in 510 Nm (štirikolesni pogon). Kupci so najredkeje izbrali (približno 4 % prodaje modela) dizelski 2.2 CRDi s turbopolnilnikom s spremenljivo geometrijo lopatic (VGT) – 200 KM in 440 Nm, na voljo tako s pogonom na zadnji kolesi kot s štirikolesnim pogonom. Za prenos moči je skrbel 8-stopenjski samodejni menjalnik (A8LR1 za motorja 2.0 in 2.2 ter ojačani A8TR1 za 3.3).
Pomembno je, da je morala Kia zaradi uvedbe strožjega standarda Euro 6c septembra 2018 (desetkratno znižanje mejne vrednosti števila izpuščenih trdnih delcev – PN) in novega preskusnega cikla WLTP (namesto dotedanjega NEDC) bencinska motorja prilagoditi posodobljenim okoljskim zahtevam. Vgradili so filtre trdnih delcev GPF ter spremenili programsko opremo in mape motorjev. Da bi ohranili optimalno temperaturo izpušnih plinov, potrebno za samodejno čiščenje filtra GPF, so pri višjih vrtljajih spremenili sestavo mešanice goriva in zraka, kar je povzročilo tudi zmanjšanje moči obeh motorjev. Dvolitrski motor je tako razvil le še 245 KM, V6 pa 366 KM.
Avgusta 2020 je Stinger doživel prenovo. Na zunanjosti so bile spremembe le manjše (novi žarometi LED, osvežena podoba zadnjih luči, izrazitejši difuzor, večji zaključki izpušnega sistema itd.), v notranjosti pa sta se pojavila večji, 10,25-palčni osrednji zaslon, ki je nadomestil prejšnjega, že zastarelega 8-palčnega, in ambientalna osvetlitev. Ponudba motorjev pa se je skrčila izključno na 3,3-litrski V6, ki je ohranil dotedanje zmogljivosti. S tržnega vidika velja omeniti, da je v ZDA v ponudbo prišel motor 2.5 T-GDi (približno 304 KM in 422 Nm), ki je nadomestil dvolitrski bencinar.
Žal se je proizvodnja športnega liftbacka dokončno končala leta 2023 (zadnja naročila je bilo mogoče oddati do jeseni 2022). Zakaj je bila Stingerjeva tržna pot tako kratka? Korejci so ugotovili, da ohranjanje modela v ponudbi ekonomsko ni posebej upravičeno – kljub zelo dobrim ocenam je bila prodaja precej nizka. Poleg tega so se pojavili resni pomisleki, ali bo motor V6 izpolnjeval emisijske norme, in s tem povezane morebitne kazni za proizvajalca. Ne nazadnje je Kia po zgledu drugih znamk sprejela vizijo električne prihodnosti avtomobilizma. Tako je proizvajalec že leta 2022 predstavil model EV6 v športni različici GT, ki naj bi bila v nekem smislu duhovna naslednica Stingerja.
Kia Stinger – okvare in šibke točke
Kia Stinger je presenetljivo posrečena konstrukcija. Uporabniki motorje večinoma ocenjujejo zelo pozitivno, zlasti V6. Z vidika zanesljivosti so najbolj iskani omenjeni motorji 3.3 T-GDi (G6DP) iz začetka proizvodnje, torej brez filtra GPF – ni nevarnosti, da bi se zamašil, poleg tega pa izpušni sistem zveni nekoliko bolje. Po drugi strani je pri nekaterih težave povzročala krmilna enota motorja (ECU), kar se je kazalo z izgubo moči ali neenakomernim delovanjem v prostem teku. Ni šlo brez spodrsljaja pri kakovosti – pomanjkljiva se je izkazala cev za dovod olja do levega turbopolnilnika. Zato so leta 2024 razpisali servisno akcijo, ki je samo na Poljskem zajela skupno 1018 vozil. Nekateri lastniki so poročali tudi o težavah s samim levim turbopolnilnikom, ki so se kazale z upadom moči, dimljenjem, vse močnejšim žvižganjem in sledmi olja v sesalnem sistemu.
Tudi osnovni motor 2.0 T-GDi (G4KL) iz družine Theta II je dobro prestal preizkus časa. Najpomembneje je, da ima veliko boljši sloves kot starejši atmosferski motorji Theta, vgrajeni v druge modele koncerna – pri mnogih od njih so se zaradi tovarniških napak, za katere so bile odgovorne ameriške tovarne, zavrtele ležajne blazinice ročične gredi. Na srečo lastnikov Stingerjev so njihove motorje izdelovali v Koreji, kjer je bil tehnološki proces seveda na višji ravni. Najpogostejša težava teh motorjev pa je nalaganje saj na sesalnih ventilih. Živce je lastnikom načenjala tudi visokotlačna črpalka za gorivo. Tudi v tem primeru je Kia izvedla servisno akcijo, ki je zajela vozila, izdelana od 29. septembra 2017 do 20. januarja 2021.
Kar zadeva dizelski motor 2.2 CRDi, se ta spopada s tipično »dizelskimi« težavami – mašenjem filtra trdnih delcev DPF in nalaganjem saj v ventilu EGR. Seveda to velja predvsem za vozila, ki vozijo na kratkih razdaljah. Poleg tega lahko preglavice povzroča turbopolnilnik, ki lahko prve znake obrabe pokaže že pri približno 80.000 prevoženih kilometrih.
Med drugimi tegobami Stingerja je treba omeniti težave z zavorami, zlasti pri vozilih z motorji V6 in zavornim sistemom Brembo. Pogosto je prihajalo do hitrega pregrevanja, zvijanja zavornih kolutov in čezmerne obrabe zavornih ploščic. To je bila predvsem posledica agresivnega sloga vožnje lastnikov, ne pa pomanjkljive kakovosti. Grobega ravnanja ne prenašata dobro niti sprednja blažilnika. Nezanesljivi so se izkazali tudi kompresorji klimatske naprave (v nekaterih primerih so okvare zabeležili že po 50.000 km). Na 8-stopenjski samodejni menjalnik pa ni večjih pripomb. Občasno so se lastniki pritoževali nad sunki pri prestavljanju (zlasti ko menjalnik še ni ogret).
Se splača kupiti Kio Stinger?
Korejski liftback je izbira za tiste, ki radi izstopajo in so se naveličali nemških avtomobilov. Poleg tega so se resnejše tehnične težave temu modelu izognile, zato njegova uporaba ne bi smela zahtevati pogostih obiskov servisa. Vseeno pa je treba biti previden pri primerkih, ki so bili v preteklosti čipirani (za ta korak so se odločili mnogi lastniki vozil z motorjem 2.0). Zaradi športnega značaja modela je očitno tveganje izrabljenost motorjev z več prevoženimi kilometri. Čeprav sta oba bencinska motorja opremljena s trpežno krmilno verigo, jo bo treba v nekaterih primerih zamenjati. Vredno je poiskati tudi vozila, katerih lastniki so olje menjavali pogosteje, kot je predpisal proizvajalec (na 8.000–10.000 km namesto priporočenih 15.000 km).
Komentarze