Motorji dirkalnikov delujejo v razmerah, ki imajo z delovanjem pogonskih sklopov običajnih avtomobilov le malo skupnega. Zaradi visokih vrtljajev, ekstremnih temperatur in velikih obremenitev mora mazivo prenesti precej več. Ali torej rešitve, razvite za dirkališče, pozneje najdejo pot pod motorne pokrove avtomobilov, ki vozijo po cestah?

Olja za dirkališče in olja za cestne avtomobile

Dirke so lahko za proizvajalce maziv svojevrsten laboratorij. Na dirkališču je mogoče preizkušati, kako se olje obnaša pri zelo visokih temperaturah, velikih obremenitvah in visokih vrtljajih. To omogoča zbiranje podatkov in razvoj tehnologij, povezanih med drugim z zaščito delov motorja in zmanjševanjem notranjega trenja.

Le del tako pridobljenega znanja je mogoče uporabiti pri razvoju izdelkov za cestne avtomobile. To pa še ne pomeni nujno, da imata olje, ki se uporablja na dirkah, in izdelek, namenjen serijskemu motorju, enako sestavo ali enake parametre.

To je sicer pomembno tudi z vidika voznika. Olje za cestni avtomobil je treba izbrati predvsem v skladu z zahtevami proizvajalca motorja – glede viskoznosti, specifikacij in zahtevanih odobritev. Samo dejstvo, da ima neka tehnologija dirkaške korenine, še ne pomeni, da bo vsako olje, razvito s to tehnologijo, primerno za določen avtomobil.

Lahko bi torej rekli, da v motor običajnega avtomobila ne pride olje z dirkališča, temveč tehnologija, ki je bila na dirkališču preizkušena.

»Motošport odlično pokaže, kako zelo je pomembno, da je mazivo pravilno prilagojeno konstrukciji in delovnim razmeram. Dirkaške ekipe olja ne izbirajo na podlagi ene same lastnosti – pomemben je celoten nabor parametrov, ki ustrezajo konstrukciji, obremenitvam in pričakovanemu načinu delovanja. Enako načelo velja za avtomobile v vsakodnevni uporabi. Olje je treba izbrati v skladu z zahtevami proizvajalca vozila, ob upoštevanju viskoznostnega razreda ter zahtevanih specifikacij in odobritev,« so zapisali v sporočilu za javnost znamke ELF.