V zgodovinski stavbi borze v Antwerpnu so se zbrali evropski politični voditelji, predstavniki industrije in zaposleni v avtomobilskem sektorju, da bi poslali jasno sporočilo: Evropa izgublja svojo industrijsko moč. Odpusti, zaprtje tovarn in odliv naložb niso več opozorilo, ampak realnost.

Na srečanju, ki ga je organiziral belgijski premier Bart De Wever, so se zbrali voditelji EU, predstavniki industrije in 30 delavcev iz sektorja, katerih delovna mesta so trenutno ogrožena. Poziv je bil naslovljen neposredno na predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Sporočilo je bilo preprosto: konkurenčnost Evrope je treba hitro in odločno obnoviti.

Na tisoče delovnih mest v nevarnosti

Od leta 2024 so dobavitelji avtomobilske industrije že napovedali več kot 100 000 odpuščanj. Po analizi Rolanda Bergerja bi lahko ob nadaljevanju sedanjih trendov do leta 2030 v Evropski uniji ogroženo bilo do 350 000 delovnih mest.

Evropska podjetja zdaj konkurirajo regijam, ki ponujajo nižje stroške energije, manj omejevalne predpise in obsežno javno podporo industriji. Posledica tega je, da je proizvodnja v EU v strukturno šibkejšem položaju. Industrija opozarja, da izguba proizvodnih zmogljivosti ne pomeni le upada zaposlenosti, temveč tudi oslabitev raziskovalne, razvojne in inovacijske baze celotnega kontinenta. V vse bolj polariziranem svetu industrija ni več zgolj gospodarsko vprašanje, temveč je postala element strateške neodvisnosti.

Spor o opredelitvi „evropskega“ avtomobila

Ena od ključnih tem srečanja je bila pobuda za zakon o pospeševalniku industrije, ki jo pripravlja Evropska komisija. Po mnenju industrije je njegova učinkovitost odvisna od natančne opredelitve pojma „evropski proizvod“. Industrija predlaga, da se avtomobil šteje za evropskega le, če je vsaj 75 % njegovih sestavnih delov proizvedenih v EU. Argument je bil, da dobavitelji prispevajo približno 75 % vrednosti vozila. Osredotočanje izključno na končno sestavljanje ne zagotavlja resnične dodane vrednosti, delovnih mest, raziskav in prenosa tehnologije.

Pomembno je, da po podatkih industrije več kot 80 % delov, ki se danes uporabljajo v vozilih, proizvedenih v EU, tako ali tako prihaja od evropskih dobaviteljev. Po mnenju sektorja je predlagani prag zato realističen in ne bi smel povzročiti zvišanja cen.

Podnebna preobrazba in tržne realnosti

Sektor proizvodnje avtomobilskih delov letno vlaga okoli 30 milijard evrov v raziskave in razvoj, kar ga uvršča med glavne gonilne sile zelene preobrazbe. Vendar podatki iz študije Deloitte Global Automotive Consumer Study 2026 kažejo, da preference potrošnikov ne vedno sledijo hitrosti regulativnih ambicij.

V Nemčiji, Franciji in Združenem kraljestvu skoraj polovica kupcev še vedno izbira vozila z motorji na notranje izgorevanje. Hkrati pa hibridi postajajo vse bolj priljubljeni, zlasti v Franciji in Nemčiji. Po mnenju industrije bi morala podnebna politika upoštevati te realnosti in ostati tehnološko nevtralna, pri čemer bi nagrajevala dejansko zmanjšanje emisij ne glede na uporabljeno rešitev.

Čas za odločitve, ne za izjave

Med srečanjem v Antwerpnu je bilo jasno poudarjeno, da Evropska komisija sprejema ukrepe, vendar je tempo izvajanja ključnega pomena. Zniževanje stroškov energije, omejevanje pretiranih regulativnih obremenitev in krepitev enotnega trga so zahteve, ki jih predstavniki industrije ponavljajo kot pogoj za obnovitev konkurenčnosti.

Evropska avtomobilska industrija je danes na razpotju. Ohranjanje proizvodnih zmogljivosti ni le vprašanje gospodarske rasti, temveč tudi ohranjanje tehnološke suverenosti celine. V Antwerpnu je bilo jasno opozorjeno, da mora Evropa, če želi ostati globalni industrijski akter, preiti od političnih obljub k konkretnim in hitrim ukrepom.

Po mnenju strokovnjakov in analitikov industrijskega trga se Evropa trenutno nahaja v kritični fazi, v kateri je treba uskladiti podnebno, trgovinsko in industrijsko politiko. Ne gre za protekcionizem, ampak za izenačenje pogojev. Če EU ne bo jasno opredelila, kaj pomeni evropska dodana vrednost, in je ne bo sistematično zavarovala, se lahko proces deindustrializacije pospeši. Prihodnji meseci in konkretni ukrepi bodo ključni za to, ali bo Evropa ohranila svojo proizvodno bazo ali pa bo postala trg za tehnologije, razvite zunaj njenih meja , pravi Tomasz Bęben, predsednik upravnega odbora Združenja distributerjev in proizvajalcev avtomobilskih delov, član upravnega odbora Evropskega združenja proizvajalcev avtomobilskih delov (CLEPA).