V odprtem pismu, naslovljenem na predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, vodje največjih panožnih organizacij – Ola Källenius, predsednik Evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov (ACEA), in Matthias Zink, predsednik Združenja evropskih avtomobilskih dobaviteljev (CLEPA) – opozarjajo, da se brez nujnih sprememb strategije Evropske unije preobrazba avtomobilske industrije lahko izjalovii, Evropa pa tvega izgubo položaja industrijskega vodje.

»Želimo, da se ta preobrazba posreči. Vendar ji danes primanjkuje skladnosti, realizma in industrijske perspektive« – pišeta avtorja pisma ter opominjata, da je sektor že namenil več kot 250 milijard evrov za naložbe v zeleno preobrazbo in uvedel na trg stotine modelov električnih vozil. To pa je – po njunem mnenju – premalo za dosego nerealnih podnebnih ciljev, če primanjkuje potrebne podpore evropskih institucij.

Namesto celovitega akcijskega načrta se proizvajalci in dobavitelji soočajo z nizom sistemskih ovir: skoraj popolno odvisnostjo Evrope od Azije na področju baterij, prepočasnim razvojem polnilne infrastrukture, visokimi stroški proizvodnje in električne energije ter trgovinskimi obremenitvami – kot je na primer 15-odstotna carina na izvoz avtomobilov iz EU v Združene države Amerike. »Poskušamo izvesti to preobrazbo z zvezanimi rokami« – komentirajo.

Po oceni podpisnikov pisma zaskrbljuje tudi nizek delež električnih vozil v skupni prodaji. Trenutno znaša približno 15 % pri osebnih avtomobilih, 9 % pri dostavnih vozilih in le 3,5 % pri tovornih vozilih. Čeprav nekateri trgi kažejo napredek, večina porabnikov še vedno ne vidi prepričljivega razloga za opustitev motorjev z notranjim zgorevanjem – predvsem zaradi visokih stroškov, nezadostne infrastrukture in pomanjkanja jasnih spodbujevalnih ukrepov.

Panoga se zato obrača na Komisijo s pozivom k takojšnjim ukrepom: znižanje stroškov polnjenja, uvedba realnih nakupovalnih in davčnih spodbud, boljši dostop do mestne infrastrukture in – kar posebej poudarjajo – odmik od ideološkega pristopa in sprejetje tehnološke nevtralnosti. To pomeni enako obravnavanje različnih motornih tehnologij, od električnih in hibridnih vozil do motorjev z notranjim zgorevanjem nove generacije, vodika ali nizko emisijskih goriv.

Posebno zaskrbljenost povzroča predlagana omejitev tako imenovanega »faktorja koristnosti« (utility factor) za priključne hibridne avtomobile (PHEV). To lahko – po mnenju avtorjev pisma – paradoksno okrepi konkurenco zunaj Unije in zmanjša privlačnost teh tehnologij za evropske porabnike, čeprav imajo ključno vlogo v prehodnem obdobju dekarbonizacije.

Pismo opozarja tudi na emisije, ki jih povzročajo ne le nova vozila, temveč tudi obstoječi vozni park. Namesto osredotočanja izključno na emisijske cilje za nove modele bi morala EU – po mnenju panoge – podpirati pomlajevanje voznega parka, razvoj nizko emisijske proizvodnje in uvedbo spodbud za uporabnike gospodarskih vozil, kot so tovornjaki in avtobusi.

»Brez učinkovito delujočega industrijskega ekosistema ne bo nobene preobrazbe« – opozarjata Källenius in Zink ter zahtevata poenostavitev predpisov, povečanje regulatorne predvidljivosti in podporo evropskim naložbam v baterije, polprevodniške elemente in strateške surovine. Poudarjata, da je brez obnovitve odpornosti in suverenosti dobavnih verig prihodnost evropske industrije lahko ogrožena.

Poziv se končuje z jasnim opozorilom: »Svet se je spremenil, vendar je politika EU do avtomobilske industrije ostala v starem načinu delovanja. Strateški dialog, načrtovan za 12. september, je morda zadnja priložnost, da se jo prilagodi tržni in geopolitični realnosti. Če zdaj ne spremenimo smeri, lahko izgubimo enega najbolj inovativnih in konkurenčnih gospodarskih sektorjev.«

– Avtomobilska industrija upravičeno zahteva realističen pristop k preobrazbi. Podnebni cilji ne morejo biti ločeni od dejanskih proizvodnih, stroškovnih in infrastrukturnih zmožnosti. Danes evropski proizvajalci tekmujejo ne le s Kitajsko in ZDA, temveč tudi s svojim lastnim regulatornim okoljem, ki vedno pogosteje spominja na labirint namesto na smernico. Če Evropska unija ne upošteva vprašanj, kot so tehnološka prilagodljivost, dostopnost surovin in donosnost naložb, tvegamo izgubo industrijske suverenosti. Preobrazba se ne nanaša le na izbiro vrste pogona, temveč na cel ekosistem – od tovarn do servisov. Brez podpore celotni vrednostni verigi bodo tudi najbolje zasnovani emisijski standardi ostali mrtva črka – komentira Tomasz Bęben, predsednik upravnega odbora Združenja distributerjev in proizvajalcev avtomobilskih delov (SDCM), član upravnega odbora CLEPA.