ZDA in Evropska unija sta uradno objavili “konec trgovinske vojne”. Toda za ta mir bodo morali evropski proizvajalci, posebno avtomobilski, drago plačati. Nov sporazum jim prinaša več vprašanj kot gotovosti – in nobenih olajšav. Ali bodo dogovori res prinesli stabilizacijo ali bodo še poglobili delitev interesov na obeh straneh Atlantika?

Evropska unija in Združene države Amerike sta sklenili trgovinski sporazum, ki naj bi – po besedah predsednika Donalda Trumpa – končal vsa nesoglasja in uvedel “največji posel od vseh”. Vendar pa je v Evropi, posebno v avtomobilskem sektorju, navdušenje blago rečeno zmerno. Res, 15 odstotkov se sliši bolje kot 30, toda to je še vedno resna obremenitev za proizvajalce avtomobilov in delov.

Nove carine: manj kot bi moralo biti, vendar več kot je bilo

Najpomembnejši dogovor je uvedba stalne 15-odstotne carinske stopnje na večino blaga, izvoženo iz EU v ZDA, vključno z avtomobili in avtomobilskimi deli. To je manj od prej napovedanih 30% ali 27,5%, vendar še vedno bistveno več od dosedanjih 2,5% na avtomobile in 1,5% na komponente, ki so veljale v okviru Svetovne trgovinske organizacije.

Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, zagotavlja, da je določena stopnja “jasen strop, brez možnosti nadaljnjega dviganja” in da sporazum “prinaša predvidljivost”. Avtomobilska industrija pa ne kaže hura-optimizma – evropski avtomobili in deli se bodo na ameriškem trgu preprosto podražili.

Carine namesto konkurenčnosti

Avtomobilska industrija je že dolgo pozivala k dogovoru tipa “nič za nič”, torej popolni odpravy carin z obeh strani. Tak model se je delno uspešno uvedel za letala, kemikalije, generična zdravila, polprevodniki in nekatere kmetijske proizvode. Toda avtomobili in deli? Na žalost – polnih 15%.

– To je lahko “najboljše, kar se je dalo doseči”, čeprav je verjetno tudi Trump sam presenečen, da je s svojim kričanjem in pretezenjem s prstom uspel izpogajati toliko. Dobro za ZDA, slabše za Evropo, čeprav pozitivno ostaja dejstvo, da se je vsaj zaenkrat oddalila vizija odprte trgovinske vojne. Za proizvajalce delov to vseeno pomeni večje stroške in manjšo konkurenčnost. V tako težkem trenutku kot je sedanji to ni dobra novica, – pravi Tomasz Bęben, predsednik uprave Združenja distributerjev in proizvajalcev avtomobilskih delov (SDCM).

Kaj pa z olajšavami in zaščitnimi mehanizmi?

Industrija opozarja na dejstvo, da vse informacije niso javno dostopne in jasne. Na primer, doslej so evropski dobavitelji lahko uporabljali tako imenovani kompenzacijski mehanizem v okviru oddelka 232. Omogočal jim je oprostitve carin, če so ameriški proizvajalci avtomobilov uporabljali dele, uvožene iz EU, in jih niso mogli zlahka nadomestiti. Ta mehanizem je moral delovati do leta 2027.

Problem je v tem, da v novem sporazumu ni jasno, ali ta pravila še naprej veljajo. Naslednje vprašanje je, ali bodo morala podjetja plačati 15%, tudi če proizvajajo v ZDA?

Kdaj bo vse to stopilo v veljavo?

Nova 15-odstotna stopnja naj bi veljala od 1. avgusta, skladno z napovedjo Bele hiše. Uvedena bo z izvršnim odlokom ameriškega predsednika. Na strani EU potekajo dela na skupni izjavi – političnem dokumentu, vendar pravno nezavezujočem.

– Združene države Amerike so dobile “čudovit sporazum”, Evropa pa se je de facto strinjala z bistveno slabšimi pogoji, kot so veljali doslej. Avtomobilska industrija zato gleda na nov sporazum s previdnim skepticizmom. Olajšanje? Morda začasno. Stabilnost? Na papirju. Eno je gotovo – evropski proizvajalci in dobavitelji še vedno ne vedo, na čem pravzaprav stojijo, in ali Trump čez hip ne bo premislil. Že zdaj iz Bele hiše prihajajo glasovi, da si ZDA pridržujejo pravico do dviga stopenj, če sporazum – obremenjen z obveznostmi na strani EU – ne bo realiziran v obsegu, ki zadošča predsedniku Trumpu, – dodaja Tomasz Bęben.